Pred nekaj dnevi sem se sprehajal in zagledal stari sadovnjak. Sadovnjak, ki sem ga videl že velikokrat, a tokrat mi je pogled nanj prinesel na plan veliko spominov. Dobil pa sem tudi odgovor na vprašanje, ki si ga postavlja veliko ljudi.
Drevesa so v starih sadovnjakih podobna drevesom in ne vinski trti kot v novodobnih sadovnjakih, v katerih so zasajena pohabljena drevesa, ki jih molzemo in molzemo. Da, isto počnemo z živalmi in isto počnemo z ljudmi. Spomnil sem se bivanja v vroči Indiji. Tam sem nekaj časa prebival v zgradbi, v kateri so bile vse sobe bolj ali manj identične: ista velikost, ista okna, ista lega, isto nadstropje. Imel sem srečo, da sem prebival v dveh sobicah. V prvi je bilo izredno vroče in nato sem se preselil v drugo. "Ne bo dosti razlike," sem si mislil - a temu ni bilo tako. Bivanje v drugi sobi je bilo znosno, skoraj prijetno, kar se tiče temperature. Zakaj? Druga soba je bila v senci velikega drevesa. Drevo je ena velikanska klimatska naprava - a ima to pomanjkljivost, da je zastonj, da ne potrebuje serviserja, da ne potrebuje električnega toka, ne zastruplja nas in lahko nas tudi nahrani. Drevo je tudi vir energije in gradbeni material. To so zelo resne pomanjkljivosti, ki ogrožajo naše ekonomsko blagostanje.
V senci dreves, ki so zasajena v primerni oddaljenosti eno od drugega, lahko uspevajo razne druge rastline. Drevesa jim nudijo večplastno zaščito - tudi pred točo :) Drevesa črpajo vodo iz globin, ki jo nato sproščajo v ozračje. Na ta način znižujejo temperaturo, preprečujejo izsušitev zemlje in podobno. Ker je v zraku višja vlažnost, pride do pogostejših padavin, ki pa niso tako silovite. Odpadli listi dreves so čudovito gnojilo za ostale rastline.
Nadalje bi lahko speljali vodo v razne zbiralnike, mlake, ribnike, ustvarili bi razne kamnite pregrade, zidove in na ta način omogočili domovanje raznim živalim, ki bi se hranila s "škodljivci". Kamnite pregrade, zidovi imajo tudi več namenov. V krajih, kjer veter odnaša zemljo so prva zaščita prsti. V bolj hladnih krajih pa segrevajo okoliško zemljo. Ob stenah marsikatere hiše raste trta tudi na mestih, kjer bi bilo zanjo drugače premrzlo. Kamen izredno dobro vpija in predaja naprej sončno energijo. Lahko omogoča rast rastlin, ki sicer ne bi uspevale v tako mrzlem podnebju, lahko pa tudi segreje temperaturo vode, če ga položimo v ribnik, in tako omogoči življenje ribam, ki živijo v toplejših vodah.
Prav hecno mi je, ko vidim kakšne ljubitelje živali, ki berejo zgodbice o pastircih na paši in v gajih. Kako otemnjen um imajo. Njihove krave se pasejo na travnikih, na katerih ni sence in tako zbolevajo za kožnim rakom. Halo! Drevo tukaj, drevo tam in tudi živali se bolje počutijo.
A mi smo pametnejši. Začeli smo z (a)melioracijo. Kako so bili ljudje takrat ponosni na napredek! Gradili so kanale, po katerih je voda iz mlak odtekala v potoke in jezera. Posekali so drevesa. In tako voda hitreje odteka, manj se je vrne nazaj v obliki padavin. Zaradi ekstremov pa smo deležni poplav, suš, toč, neurij... Danes se obnašamo kot teleta - nič ne vemo, kaj se nam dogaja in zakaj... Da, mi smo delo naših prednikov samo še nadaljevali - zgradili smo veliko cest. Včasih je bilo ob lokalni cesti veliko hrušk, jabolk. Seveda so jih ljudje povečini uporabljali za izdelavo droge (alkohola), lahko pa bi jih uporabili za hrano, če bi želeli. A danes - vse posekano. Generacija mojih staršev še ve, o čem govorim - moja generacija in kasnejše - več ne. Velikanske površine zemlje smo v imenu napredka ponosno spreminjali v puščave. Puščava je kraj, na katerem nič ne raste in kaj drugega je asfalt in mestni beton? Voda s takšnih površin izredno hitro odteče in tudi zato nam jo velikokrat primanjkuje. Jabolka in hruške seveda ne smejo padati na cesto - tudi ob avtocesti se nahajajo obsežne površine, na katerih ne sme nič rasti. "A ni to super?" bi vzkliknil marsikateri vernik v ekonomijo.
Glede poseke drevesa so prvaki prebivalci Amazonije, ki požgejo džunglo, pripeljejo krave, ki se veselo popasejo. Ko se prst uniči, gredo naprej... Za seboj pa pustijo mrtvo uničenje. Ampak, se pa splača :) Seveda, saj jemo denar...
Fizično delo povezuje ljudi. Ljudje so si primorani pomagati med seboj. Ali veste, kako je to škodljivo? Ekonomski napredek bi se že davno tega zaustavil, če bi ljudi ne uspeli skregati med seboj. Ključ za ekonomski napredek je v sebičnosti. Za ekonomijo je super, če ima vsak svoj strupeni avto, vsak svoj pralni stroj, vsak svojo motorno žago, vsak svojo kosilnico, vsak svoj...
In to še ni vse. Otroci so primorani delati, namesto da bi se sproščali po gostilnah in se drogirali in razmišljali o seksu in kako bodo kaj uničili... Mladoletnik, ki se zabije z avtomobilom, ker ne ve, zakaj živi - to je kot zadetek na lotu. Še bolje je, če ostane invalid - seveda z ekonomskega stališča. Zadrogirana punca, ki jih odpovedo ledvice? to je super biznis za vse. Da, za vse, samo zanjo ne. Amiši so verjetno zadnji Evropejci, ki so še živeli preprosto življenje in so morali zbežati iz Evrope in še vedno živijo tako. In danes je moč opaziti silovit napad na njih od zunaj in od znotraj. Da se živeti preprosto - tudi v 21. stoletju - oni so dokaz za to. A že ideja o tem je tako nevarna za naš "razvoj", da moramo prikazati, da je tudi Amišem spodletelo. Da, spodletelo jim je, a ne zaradi tega, ker se ne da živeti preprosto - spodletelo jim je zaradi nečesa drugega... Ne bom vam vsega napisal, začnite misliti tudi s svojo glavo...
In sedaj vprašanje, na katerega ne najdemo odgovora: Zakaj mi ne živimo tako?
1. bolj kot zdravje in življenje ljubimo naš kratkotrajen užitek.
2. sovražimo življenje in ljudi
in...
Tretji odgovor je povezan s prvima dvema. Odgovori si na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi npr. vsi prebivalce Dolenjske spremenili svoj način življenja. Kaj bi se zgodilo, če bi vsa Evropa prešla na takšen način življenja? Izgubili bi tehnološko prednost, to razumemo. Postali bi lahka tarča za ostale skupine ljudi, ki bi nas zasužnjili in pobili. In kaj zato storimo? Eno veliko neumnost. Prihranimo jim delo in se zasužnjujemo in ubijamo sami.
Takšno taktiko so uporabili mnogi narodi na svojih osvajalskih pohodih. Ker so imeli omejena sredstva so "povišali" avtohtone prebivalce v svoje služabnike in oni so potem s svojimi sredstvi maltretirali svoje ljudi. Recimo 2. svetovna vojna, kolaboratorji, recimo Anglija in Indija... Izredno pomembno je ohraniti staro oblast, hkrati pa jo uporabiti proti ljudem. Tako se ljudje pobijajo med seboj, ti pa si lahko podjarmiš še druge narode in vsi so v strahu... Ali opaziš podobnost z vladavino tehnologije in ekonomije? Nekaterim ljudem je dala možnost uživanja (tudi nam) in zaradi tega uničujemo sami sebe in tudi druge (nerazviti svet, ki ga ropamo - hodimo na seks turizem, uporabljamo jih kot praktično zastonj delovno silo, težko industrijo in strupe smo prenesli k njim...). In vsi smo v strahu, kako bo, če bi s tem prenehali... To se bo končalo - saj tako ne gre več naprej. 3% gospodarska rast pride prej ali slej h koncu. Uporabili smo že veliko mehanizmov, da smo jo obdržali pri življenju. Dlje časa, ko jo ohranjamo pri življenju, trši bo prdec, pardon padec - saj je samo ena črka razlike - pomen pa praktično enak :)
Da, če me želi kdo ubiti, zakaj bi mu naredil uslugo in se ubil sam? To je neumno. S tem ko služimo tehnologiji, ubijamo sami sebe. In ne gre samo za tehnologijo, gre za ves sistem, ki je tako krhek in tako nevaren... Samo počasen prehod (nekaj letni ali nekaj desetletni) - bi lahko preprečil, kar nas neizbežno čaka. Zastrupljamo in uničujemo vedno več hrane in vode, vedno več nas je, vedno manj nas briga za druge... Kaj se zgodi, ko se zbere nekaj pohotnih ljudi, ki so povrhu vsega še lačni in žejni? Nič kaj dobrega. In na svetu je že tako: Če si zatiskaš oči pred opozorili, boš moral to izkusiti...
In kakšna je naša generacija? Naša generacija ne posluša nikogar, bi pa rada, da bi jo kdo slišal... Fant in punca moja - takrat bo prepozno. Začni poslušati. Rešitev obstaja! d:)
